Al Džazira: Sklepni komentar

Ljubljana, 7. maj 2012

V torek, 17. aprila 2012, se je Varnostni svet Združenih narodov sestal na zadnjem izrednem zasedanju na temo krize v Siriji. Čeprav sodeč po dogajanju na prvih dveh sejah ni kazalo, da bodo države članice uspele uskladiti svoje pozicije, je na zadnjem zasedanju prišlo do sprejetja resolucije, od katere se pričakuje posledično izboljšanje kriznih razmer v Siriji.

Predlog resolucije je pripravila delegacija Velike Britanije, največ polemik pa se je pojavilo v členih, ki so se nanašali na zahtevo po prenehanju krčenja človekovih pravic, pozivu k kazenski odgovornosti glavnih akterjev in humanitarnemu koridorju. Tako kot na prejšnjih dveh sejah so bile tudi tokrat najbolj aktivne predvsem delegacije Velike Britanije, Francije, Ruske federacije in Ljudske republike Kitajske. Čeprav je zasedanje tudi tokrat zaznamovala predvsem izmenjava nasprotujočih si mnenj prej omenjenih delegacij, je bila tokrat bolj produktivna, saj je omogočila določitev točk, glede katerih se je večina delegacij strinjala. Več interesa pa so na tej seji pokazale tudi nekatere druge delegacije, ki se na preteklih zasedanjih niso vključevale v debato.

Sprejem resolucije in pogajanja, ki so do tega pripeljala, je viden kot velik uspeh za vse sodelujoče delegacije, saj so skozi to pokazale dovolj interesa za razreševanje tega perečega vprašanja, kot tudi pripravljenost sodelovanja z ostalimi članicami in sposobnost usklajevanja predlogov. Pozitiven korak v smeri reševanja krize v Siriji je bil storjen tudi po zaslugi zadostnih predhodnih priprav delegacij in razmeroma uspešnega vodenja izrednih zasedanj s strani predsedujočih držav, pri čemer se je posebej izkazala Ruska federacija. Med sodelujočimi delegacijami se je za posebej uspešno izkazala Velika Britanija, ki si je že od vsega začetka močno prizadevala za sprejem dokumenta in imela pri tem tudi glavno iniciativo. Končni rezultat je bil zadovoljiv tudi za delegaciji Ruske federacije in Ljudske republike Kitajske, ki sta uspeli doseči, da v sprejeti verziji resolucije ni členov, ki so bili po njunem mnenju še posebej problematični. 

S sprejemom resolucije vprašanje krize v Siriji še zdaleč ni razrešeno, vendar pa gre za opazen napredek, ki sporoča, da ima ta kriza pomembno mesto na agendi mednarodne skupnosti in da obstaja politična volja za njeno razrešitev.