The Guardian: Sklepni komentar

V torek, 17. aprila 2012, se je vršilo zadnje izredno zasedanje Varnostnega sveta na temo krize v Siriji. Tokrat so se oglasile tudi nestalne članice Varnostnega sveta in tako prispevale svoj del k rešitvi krize v Siriji. 
 

Nedvomno je največ k rešitvi sirske krize prispevala Velika Britanija, ki je pripravila delovni osnutek dokumenta, ki se je nato razvil v osnutek resolocije. Velika Britanija je s tem dokazala, da se kriznih situacij ne rešuje le z govorom, obtoževanjem in kritiziranjem, a predvsem z dajanjem konkretnih predlogov. Največjo podporo sta Veliki Britanji na izrednih zasedanjih izkazovali Francija in Združene države Amerike, predvsem slednji pa ni uspelo na zadnjem zasedanju vključiti v resolucijo dva njena amandmaja. Vse tri omenjene stalne članice Varnostnega sveta pa ne morejo biti s sprejeto resolucijo popolnoma zadovoljne, saj so bili določeni ključni členi izključeni iz končnega dokumenta. 

Vidno vlogo na izrednih zasedanjih pa sta imeli Ljudska republika Kitajska in Ruska federacija, ki sta uspeli s spretno uporabo postopkovnih pravil na zadnjem izrednem zasedanju doseči, kar sta si želeli že od samega začetka. Predvsem Ljudska republika Kitajska je na izrednih zasedanjih opozarjala na napačno uporabo postopkovnih pravil s strani predsedujočih držav in drugih držav, njihovo poznavanje postopkovnih pravil pa je prišlo predvsem do izraza pri glasovanju o končnem dokumentu. Z glasovanjem po členih sta Ljudska republika Kitajska in Ruska federacija najprej izločili za njiju neugodne člene, nato pa sta pri glasovanju o celotnem dokumentu z veseljem sprejeli resolucijo, ki je bila očitno spremenjena od predloga Velike Britanije. S sprejetjem resolucije sta se državi izognili kritikam, ki bi letele na njiju pri morebitni zavrnitvi resolucije. 

Treba pa je poudariti tudi dobro opravljeno nalogo predsedujočih držav, ki so kljub manjšim napakam uspešno vodile izredna zasedanja Varnostnega sveta. Sklenemo lahko, da so bila izredna zasedanja uspešna, končno sprejetje resolucije pa naj bi bila podlaga za rešitev sirske krize. Do sedaj so bili vsi napori za rešitev krize v Siriji neuspešni, zato se pojavlja tudi vprašanje, ali bo ta resolucija uspešnejša. Nedvomno pa pomeni sprejetje resolucije korak proti rešitvi krize v Siriji in stabilizaciji celotne regije.

P. P.