Al Džazira: Intervju

Al Džazira: Intervju s predstavnikom azerbajdžanske delegacije

Ljubljana, 14. april – V luči dogajanja na drugem izrednem srečanju VS smo opravili intervju s predstavnikom delegacije Azerbajdžana, v katerem nam je odgovoril na nekaj vprašanj glede dosedanjega dogajanja in obetov za prihodnost reševanja krize, ki se bo nadaljevalo s tretjim izrednim srečanjem v torek.

Kriza v Siriji je zadnjih nekaj tednov v središču pozornosti, kljub temu pa se zdi, da se situacija ne izboljšuje. Kako vaša delegacija ocenjuje napredek pri reševanju te krize? Je mednarodna skupnost zadostno ukrepala, resnično storila vse v svoji moči?

Do raznih manjših izboljšanj je sicer tu pa tam prišlo, žal pa ta niso bila dolgotrajna. Azerbajdžan lahko kot napredek sprejme le končanje nasilja in v tej smeri delujemo. Oceniti ali je mednarodna skupnost zadostno ukrepala je nehvaležno delo. Stvari niso črno bele. Potrebno je upoštevati temelje mednarodnega sistema kot so suverenost in ozemeljska nedotakljivost, a hkrati tudi človekove pravice in mirno reševanje sporov. Mednarodna skupnost ni naredila vsega v svoji moči. Vendar, ali je to nujno samo slabo? Paziti moramo na precedense, ki bi jih lahko postavili, če bi mednarodna skupnost samovoljno delovala proti državam, katere jim niso najljubše.

Varnostni svet Združenih narodov se je sestal že na dveh izrednih zasedanjih, na katerih pa za enkrat še ni bilo sprejete težko pričakovane resolucije. Kaj menite da je glavna ovira pri njenem sprejetju?

Ovir je več. Nedvomno je opazen razkorak med stalnimi članicami. Po drugi strani je bil v teku Annanov mirovni načrt in sprejetje resolucije med poskusom izvajanja tega načrta po našem mnenju ne bi bilo konstruktivno. Prepričani pa smo, da bo prišlo do sprejetja resolucije in da bo ta imela težo pri reševanju te krize. Zavedati se moramo, da mednarodna skupnost ne more rešiti vseh problemov z vojaškimi intervencijami in letalskimi napadi. Trajnostno rešen problem je v večini primerov rešen na miren način.

Delegacija Azerbajdžana je že v uvodnem govoru kot rešitev krize v Siriji omenila med drugim tudi prehod v demokracijo skozi politično tranzicijo. Ali to pomeni tudi neizbežno menjavo oblasti?

Ne nujno in tudi govor ni bil usmerjen v zapečatenje Asadovega režima, saj je to sirska notranja zadeva. Vseeno pa lahko gledamo realno. Politična slika v Siriji se je spremenila. Civilna družba se je organizirala in na tak ali drugačen način bo morala biti vključena v politični proces. Neko obdobje tranzicije po tej krizi bo verjetno sledilo, nikjer pa ni zapisano kakšen bo njen izid. Asad ima na koncu koncev pri raznih segmentih prebivalstva veliko podporo. Potrebno bo najti nek modus vivendi in Azerbajdžan ter mednarodna skupnost bomo pri tem pomagali.

Konflikt v Siriji je začel preraščati meje s padcem raket na turško ozemlje. Kako daleč lahko ta kriza seže, če ne bo pravočasno razrešena? Kaj bi nezadostno ukrepanje mednarodne skupnosti pomenilo za stabilnost v regiji?

Sami ne želimo podpihovati apokaliptičnih predikcij. Vedno je nevarnost, da se kriza razširi in destabilizira sosednje države. Vseeno pa je taka destabilizacija manj verjetna z močnima sosedama kakor sta Turčija in Izrael. Nezadostno ukrepanje bo v prvi vrsti povzročilo dodatne nepotrebne civilne žrtve in trpljenje. In to bo na dolgi rok omajalo možnosti spravnega procesa v Siriji in normalizacije razmer. Kar je najboljše za stabilnost v regiji ni nujno najboljše za ljudi v regiji. Upamo, da bo mednarodna skupnost našla način, ki se bo oziral na obe realnosti.