Uvodni govor: Portugalska

Gospod predsednik, spoštovani delegati, gospe in gospodje,

Situacija v Siriji je nevzdržna in nesprejemljiva. Že dobro leto smo priča krutemu zatiranju in represiji civilistov ter sistematičnemu in grobemu kršenju človekovih pravic. Krutost sirskih oblasti je privedla do tisoče mrtvih, še več jih je bilo in so še vedno žrtve mučenja. Sirija je s tem pokazala zaničevanje temeljnih človekovih pravic in nepripravljenost zaščititi svoje državljane.

Prizadevanje sirijskega naroda je bilo, kot v drugih arabskih narodih, izraziti nezadovoljstvo nad trenutnim stanjem in željo po demokratični družbi. To so storili nenasilno, v miru in  brez orožja, oblasti pa so odgovorile ravno nasprotno. Z množičnimi aretacijami, uboji in mučenjem. Naša pozornost in solidarnost morata biti namenjeni žrtvam in njihovim družinam.  Naraščajoče nasilje se lahko hitro sprevrže v državljansko vojno, kar bi povzročilo ogrozitev miru in varnosti v celotni regiji in posledično predstavlja grožnjo mednarodnemu miru in varnosti.

In kdo je bolj odgovoren za preprečitev kot sama mednarodna skupnost? Varnosti svet kot primarni organ, kateremu je zaupano vzdrževanje mednarodne varnosti in miru, se mora aktivirati in pokazati, da nam je mar. Do sedaj smo se odgovornosti do Sirije in sirskega naroda otepali in izogibali. Danes je čas za odločilen trenutek.

Vseskozi nas pretresajo dogodki, ki se dogajajo v Siriji. Bili smo zgroženi nad obstreljevanjem beguncev, ki so iskali zatočišče v sosednji Turčiji. Njihove zgodbe, ter zgodbe novinarjev so polne podob mučenja in posilstev, ki naj bi jih zagrešili pripadniki vladnih sil. Kljub prepričevanju h končanju krvavega zatiranja, Sirija nasilje samo še povečuje.

Portugalska verjame, da lahko uporniško gibanje, kljub represiji kateri so podrejeni, nadaljuje s svojimi legitimnimi cilji. Potrebno je končati to nasilje. Sirsko ljudstvo zahteva prehod iz avtoritarnega v demokratičen, pluralen politični sistem v katerem so vsi državljani, ne glede na pripadnost, etničnost in vero obravnavani enako in z  enakimi pravicami. 

Pred meseci je predsednik Bashar Al-Assad razglasil reforme. Te niso bile uresničene. Obljube in zagotovila, ki jih je dal posebnemu odposlancu OZN in Arabske lige Kofiju Annanu o prenehanju napadov se tudi niso uresničili. Vladne sile še naprej obstreljujejo obmorska mesta, hkrati pa Assad z grožnjami o obžalovanju nagovarja mednarodno skupnost.

Naša pasivnost in ne-reakcija sta nesprejemljivi in preprosto znak neodgovornosti.

Naj nagovorim vse prisotne še z modrostjo ameriškega predsednika Roosvelta, ko je spregovoril o štirih svoboščinah, ki bi jih morali biti deležni ljudje »vsepovsod po svetu«. Med njimi je tudi svoboda pred strahom. Naša dolžnost je, da pomagamo sirskim ljudem, da so tudi oni znebijo strahu, ki ga povečujejo nenehni spopadi. Končati moramo nasilje ter najti rešitev, ki bo prinesla mir v državo.

Hvala