Postopkovna pravila simulacije
Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov[1]
Dnevni
red
(1)
Predsedujoča država Varnostnemu svetu Organizacije
združenih narodov (VS OZN) na začetku izredne seje otvori zasedanje, na kratko
oriše temo zasedanja in predstavi dnevni red. Predsedujoča država se o
podrobnostih glede dnevnega reda (časovnem okviru) pred začetkom vsakega
zasedanja posvetuje z asistentom pri predmetu Varnost v mednarodnih odnosih.
(2)
Izredna seja je sestavljena iz treh zasedanj in
poteka po naslednjem dnevnem redu:
1. zasedanje (3. april 2012)
a) Otvoritev izredne seje o Siriji in preverjanje
navzočnosti
b) Uvodni govori članic VS OZN (po abecednem vrstnem
redu)
c) Govor veleposlanika Sirije
d) Tiskovna konferenca
2. zasedanje (10. april 2012)
a)
Preverjanje
navzočnosti
b)
Razprava o
sprejemu resolucije (pogajanja)
c)
Tiskovna
konferenca
3. zasedanje (17. april 2012)
a)
Preverjanje
navzočnosti
b)
Razprava o
sprejemu resolucije (pogajanja) in glasovanje o resoluciji
Predstavništvo
(3)
Na izrednem zasedanju VS OZN sodelujejo naslednje države: Azerbajdžan, Francija,
Gvatemala, Indija, Južna Afrika, Kitajska, Kolumbija, Nemčija, Pakistan,
Portugalska, Ruska federacija, Togo, Velika Britanija in Združene države
Amerike. To je tudi sedežni red izredne seje, začenši s prvo državo abecede,
katere predstavniki sedijo v prvi vrsti.
(4)
Na izredno zasedanje je povabljena tudi Sirija, ki ima vlogo opazovalca in
nima glasovalne pravice. Predstavnik Sirije ima nastop na 1. zasedanju, in
sicer po uvodnih govorih članic VS OZN. Med razpravo (2. in 3. zasedanje) lahko
Sirija zaprosi za besedo; ali bo Sirija besedo tudi dobila, je vprašanje proceduralne narave. Sirija se lahko, po
svoji presoji, udeležuje tudi nemoderiranih razprav.
(5)
Na začetku vsakega zasedanja predsedujoča država preveri navzočnost držav
članic VS OZN (po abecednem redu). Država navzočnost potrdi z dvigom tablice
države in besedami “Navzoča in glasuje” ali "Navzoča".
Predsedstvo
(6)
Predsedujoče države se določi z žrebom 27. marca 2012.[2]
(7)
Predsedujoča država je odgovorna za podeljevanje besede in/ali oblikovanjem
seznama govorcev.
(8)
Predsedujoča država skrbi za sedežni in dnevni red (po potrebi v dogovoru z
asistentom pri predmetu Varnost v mednarodnih odnosih).
(9)
Predsedujoča država skrbi za projiciranje dokumentov (osnutkov resolucij,
amandmajev ipd.) na platno in 'nastajanje resolucije'.
(10)
Predsedujoča država si glede odločanja v zvezi z razlago Postopkovnih
pravil lahko po svoji diskrecijski
pravici vzame 2 minuti za posvetovanje.
(11)
Predsedujoča država lahko predstavnike države, ki se ne obnašajo v skladu s
standardi diplomatskega obnašanja, opozori in po potrebi tudi zahteva njihovo
izločitev iz dvorane.
Potek razprave
(12)
Država se k besedi prijavi z dvigom tablice z imenom države. Seznam
govorcev vodi predsedujoča država.
(13)
Osnutek resolucije in amandmaji se predložijo predsedujoči državi pred
zasedanjem ali pa med nemoderirano razpravo v Wordovem dokumentu na USB ključku. Osnutek resolucije poleg države
predlagateljice zahteva vsaj dve državi »sosponzorki«. Država predlagateljica
resolucije oz. amandmaja svoj predlog predstavi med moderirano razpravo na
poziv predsedujoče države.
(14)
Manjši popravki osnutka resolucije oz. amandmajev se lahko predložijo tudi
v ustni obliki med moderirano razpravo. O tem, ali gre za 'manjše popravke',
odloča predsedujoča država.
(15)
Država predlagateljica resolucije/amandmaja lahko predlog
resolucije/amandmaja umakne, vse dokler se o njej/njem ne glasuje.
(16)
Predlog za začetek nemoderirane
razprave je vprašanje proceduralne narave. Nemoderirano razpravo lahko predlaga
katera koli država VS OZN. Predlagateljica nemoderirane razprave predlaga tudi čas trajanja in vsebino nemoderirane razprave.
(17)
Vsaka država članica VS OZN lahko ob koncu časa, predvidenega za zasedanje,
predlaga začasno prekinitev izredne seje in njeno odložitev na naslednji teden (z
izjemo tretjega zasedanja, ko odložitev ni več mogoča). Gre za vprašanje proceduralne
narave.
(18)
Vsaka država članica VS OZN lahko na tretjem zasedanju poda zahtevek za končanje seje, ki konča
vsakršno aktivnost VS (pomeni konec simulacije). Gre za vprašanje proceduralne
narave.
Glasovanje[3]
(19)
Vsaka država članica VS OZN ima en glas.
(20)
Odločitve VS OZN glede zadev proceduralne narave: odločitev je
sprejeta, če zanjo glasuje osem držav
članic VS OZN.
(21)
Odločitve VS OZN glede zadev vsebinske narave: odločitev je sprejeta,
če zanjo glasuje osem držav članic VS
OZN in če nobena od stalnih članic VS OZN ne
glasuje proti.
Časovne omejitve
(22)
Otvoritveni govori trajajo do 4 minute.
(23)
Čas, ki je državi članici na voljo med razpravo, je omejen na 2 minuti.
(24)
Predsedujoča država meri čas nastopov. Ko se čas izteče, predsedujoča
država govorca opozori, po 30 sekundah pa mu odvzame besedo.
(25)
Predstavnik države lahko poda osebno prošnjo, kadar meni, da zaradi določenih okoliščin ne more
sodelovati v razpravi (ne sliši govora ipd.). Predsedujoča država mora
odgovoriti na prošnjo in najti rešitev. Osebna prošnja lahko v skrajnih
primerih prekine govor.
(26)
Predstavnik države lahko poda prošnjo za red, če meni, da postopkovna pravila niso primerno spoštovana.
Predsedujoča država odloča o primernosti prošnje ter o morebitnih ukrepih.
Predstavnik države, ki na predsedujočo državo naslovi prošnjo za red, ne sme v
tej prošnji komentirati teme razprave.
(27)
Če predstavnik države meni, da je bila v govoru drugega
države napadena njegova osebnostna ali nacionalna integriteta, ima možnost
uporabiti pravico do replike. Samo
nestrinjanje z vsebino govora nekega delegata ni zadostni razlog za sklicevanje
na to pravico. Predsedujoča država bo možnost pravice do replike odobrila po
lastni presoji.
Razno
(28)
Predstavniki držav med zasedanjem ne zapuščajo predavalnice. Tudi nemoderirana
razprava poteka v predavalnici; med nemoderirano razpravo predstavnikom držav
ni treba sedeti na svojih sedežih.
(29)
Predsedujoča država lahko k razpravi povabi tudi predstavnike obveščevalne
skupnosti. Ti bodo, ko/če bodo imeli relevantne informacije glede dogodkov v
Siriji, predsedujočo državo tudi tajno
zaprosili za besedo. Predsedujoča država jim mora dati besedo takoj, ko je
mogoče.
(30)
Zadnjo besedo pri razlagi Postopkovnih pravil ima predsedujoča država.
[1] Gre za simulaciji
prilagojena Postopkovna pravila, ne pa dejanska, ki se uporabljajo na
zasedanjih VS OZN.
[2] Žreb je odločil, da prvemu zasedanju predseduje Ruska federacija, drugemu
Azerbajdžan, tretjemu pa Nemčija.
[3] Pravila odločanja so prilagojena simulaciji, saj
na njej sodeluje le 14 držav članic VS OZN (in ne 15).
No comments:
Post a Comment