China daily: Sklepni komentar

Sklepni komentar

Zasedanja VS ZN na temo Sirije so se končala dokaj ugodno – tako za mednarodno skupnost, kot za samo dogajanje v Siriji, saj je bila kljub dokaj neuspešnemu drugemu zasedanju, na tretjem najdena skupna beseda mednarodne skupnosti, ki se je odrazila v sprejetju resolucije.

Glede na to, da je Velika Britanija predlagala delovni osnutek dokumenta, ki se je kasneje razvil v osnutek resolucije, bi lahko rekli, da je ta država prispevala ogromno k razvoju dogodkov na samih zasedanjih prav tako pa je s samim predlogom osnutka pokazala, da je edina država, ki dogajanja v Siriji ne le obtožuje (tako kot so dejale dejansko vse države v svojih uvodnih govorih), temveč je pripravljena delati za to, da se to stanje spremeni.

Sicer sta izstopali še Rusija in Kitajska, ki sta s podobnimi strategijami in tudi mnenji glede celotne zadeve edini uporabili veto na končnem glasovanju. Navedeni državi sta nenehno opozarjali na proceduralne napake drugih držav in tudi predsedujočih, s čemer sta nemalokrat (predvsem imam v mislih Kitajsko) usmerili dogajanje sebi v prit. Pri glasovanju o revoluciji sta tako tudi dosegli, da se resolucijo najprej potrjuje po členih in šele na koncu kot celoto. Glede na to, da imata obe državi veto pravico, sta to možnost tudi izkoristili – in to kar tri krat; v primerjavi z ostalimi stalnimi članicami VS, ki veta niso izkoristile niti enkrat. Tako Kitajska kot Rusija sta s tem dosegli, da so se iz resolucije izbrisali 4., 6. in 10. člen; 4. člen je bil premalo specifičen glede tega, kdo bi odgovarjal za dejanja, ki so po mednarodnem pravu nezakonita in se dogajajo v Siriji ter pred katerimi institucijami bi se to izvajalo, 6. člen bi po ruskem in kitajskem prepričanju pomenil vmešavanje v notranje zadeve Sirije, 10. člen pa je padel zaradi dvoumnosti in nejasnosti.

Verjetno nekoliko manj zadovoljni so z zasedanj odšli predstavniki ZDA, saj sta bila njihova amandmaja zavrnjena, prav tako pa so ju ostale države večkrat izigrale ravno zaradi nepoznavanja procedure samih pogajanj. Naj omenim še zadnjo stalno članico VS – Francijo. Tudi predstavniki te države so si močno prizadevali, da se sprejme nek zavezujoč dokument, kar se je na koncu tudi zgodilo, žal pa niso bili uspešni pri vseh amandmajih, katerih podpisniki so bili.

Od nestalnih članic je imel posebno vlogo Azerbajdžan, ki je tudi predsedoval drugemu od treh zasedanj. In ko se je že zdelo, da bodo kot »novi člani« VS dogajanja na zasedanjih le spremljali, so na zadnjem zasedanju večkrat povzdignili glas in celo predlagali svoje rešitve. Dokaj glasna je bila tudi Južna Afrika, ki se je nemalokrat zoperstavljala tudi »največjim« državam in dosegla, da te odreagirajo tudi na komentarje nestalnih članic.

Po volitvah o posameznih členih je sledilo potrjevanje celotne resolucije, ki je bila soglasno sprejeta. Resolucija ponovno obsoja kršitve človekovih pravic in svoboščin v Siriji, zahteva od sirske vlade, da takoj preneha z uporabo sile proti civilistom in ostalimi neprimernimi sredstvi in dejanji, zahteva, da začne sirska vlada takoj izpolnjevati 6 točkovni načrt, ki ga je pripravil bivši generalni sekretar Kofi Annan, obsoja tudi nasilje, ki prihaja s strani opozicije in poziva tako Sirijo kot Libanon, da zagotovita varna območja za begunce. Pomembno dejanje, ki ga resolucija predvideva je tudi vzpostavitev humanitarnega koridorja.

Mednarodna skupnost zaenkrat očitno še ne bo uporabila sile, da bi ustavila dogajanja v Siriji. Glede na to, da Sirija do sedaj ni upoštevala 6 točkovnega načrta, se porajajo vprašanja, ali bo ta resolucija kaj bolj uspešna. Vseeno pa se uvajajo neke novosti – kot so ravno humanitarni koridor in pa varna območja za begunce. Mednarodna skupnost je zadovoljna, da se je lahko dogovorila vsaj o neki resoluciji, vseeno pa verjetno ti ukrepi ne bodo dokončno ustavili nasilja v Siriji.